3. duhovni večer »Srečanje z Bogom« v dvorani gradu Rakovnik je ponovno zbral lepo število študentov in mladih v poklicih, še posebej so se izkazali fantje.
Salezijanec Klemen Balažič je spregovoril o sreči s krščanskega vidika. Kdor je pričakoval veseljačenje, šale in zbadljivke, je bil gotovo razočaran. Govora je bilo o drugačni sreči, o sreči, ki naj bi jo izžarevali, ne delili z govorjenjem. Kristusovi učenci bi morali namreč delovati bolj odrešeno, srečno.
Klemen je navzoče povabil, da svojo zgodbo življenja vpnejo v Jezusovo zgodbo. Popeljal jih je skozi Markov evangelij. Bog Oče je bil ob Sinovem krstu vesel. Pravzaprav je navdušenje sad odnosa med Bogom Očetom in Sinom, ki ga imenujemo Sveti Duh. Tudi Cerkev bi morala biti odsev tega odnosa, zbirati bi morala kristjane v veselju in sreči.
Jezus je v življenja ljudi vstopal preko – gostij. Z ljudmi je jedel in pil, z njimi se je veselil. Zato so ga imeli za pijanca in požrešneža. Tu je dokaz, da z njimi ni bil zaradi dolžnosti. Danes pa vse prevečkrat marsikatero krščansko držo opravljamo prav zaradi dolžnosti.
Na tej poti srečamo tudi trpljenje, bolečino. A kdor želi priti do resnične radosti, mora prehoditi tudi to pot, mora stopiti v trpljenje sočloveka. Tu odpadejo vse maske. Bog se je razgalil na križu in človek ga lahko gleda. To je za človekovo odrešitev največja radost, saj ne bo umrl, ampak živel.
Markov evangelij je bil napisan kristjanom, ki so doživljali prvo krizo. Zato se konča s strahom žena ob Jezusovem vstajenju. Prve kristjane je bilo strah, saj Jezus kljub obljubi ni prišel. Marko jim je s svojim evangelijem postavil neke vrste ogledalo. Tudi danes potrebujemo za našo srečo pogum in potrpežljivost. Sreča je namreč Božji dar, za katerega moramo razpreti dlan.
Te misli so mladi lahko ponotranjili ob tihi adoraciji, večer pa so sklenili s skupnim druženjem v veselju in sreči.
