Glede na to, da so vsi mladi v pretekli polovici leta dobili izkušnjo spletnih učilnic ter predavanj prek zooma in skype-a smo imeli na prvem terminu uskovniških tednov kar nekaj presenečenj nad možnostmi, ki jih le ta ponuja.
Na začetku prvega termina uskovniških tednov se nisem uspeli načuditi, da se lahko sočloveka vidi tudi drugače kot pa skozi računalniški ekran. Vsi smo bili drastično začudeni nad resolucijo in pixli, ki jih ima človek, ko ga vidiš v realnosti. Na Uskovniških tednih nič ne “šteka”, nič se ne nalaga in nikoli te zaradi pomanjkanje interneta ne vrže ven iz pogovora. Sproti se vse nalaga kot se mora in glede na to da je interneta komaj za 0,5G je slika neverjetna. Očitno imajo skrbniki nameščene tudi anti-reklamne programe, ker mi cel teden nihče ni želel prodati nič razen morda sem pa tja kdo nekaj bučk ter na enem izmed veselih večerov neko pašteto. Prav tako ni bilo “pop-up” reklam in nihče mi ni nič ponujal, razen hrane pri obroku, ter pomoči pri pospravljanju. To je pri meni osebno zares vplivalo na sproščujoče vzdušje.
Prav tako smo bili začudeni nad zvokom, ki je bil zares odlične kakovosti. Za razliko od spletnih učilnic ter zoom-a, lahko na uskovniških tednih govori več ljudi hkrati, in se večino od njih tudi sliši. Ta pojav smo prakticirali predvsem pri obrokih, kjer nas je bilo v en pogovor včasih vključenih tudi več kot dvajset. Sicer sem opazil, da prav tako kot na zoom-u tudi tukaj po navadi izberejo skrbnika, ki dovoli vstop v pogovor in utiša uporabnika, če je to potrebno, a v našem primeru hvala bogu ni bilo.
Opazil sem, da imajo uskovniški tedni možnost funkcije “screen share”. Ko je kdo želel nekaj predstaviti, je imel s seboj plakat v fizični obliki oziroma v 3D! Česa takega na zoom-u nisem še zasledil, kar je očiten znak, da so uskovniški tedni nadgradnja klasičnih spletnih učilnic in klepetalnic.
Tudi možnost pogovora oz “chat”, ki ga ponujajo spletne učilnice je bilo možno in sicer z uskovniško pošto, kjer si lahko vsakemu udeležencu napisal nekaj osebnega, pa tega ostali niso vedeli.
Za razliko od profesorjev, smo imeli na uskovniških tednih predavatelje in pričevalce, ki so nam razkrili svoje življenske zgodbe ter njihova dognanja. Med predavanji smo bili vsi na “mute”, ker je tako zahteval moderator Boštjan Jamnik. Ob koncu je sledil čas tudi za vprašanja. Tu smo se podobno kot na zoom-u držali principa, da se vprašanja napiše na “chat” oz. v našem primeru na listke. Nadalje smo namesto vaj, ki jih na faksu ponavadi vodijo asistenti, imeli delo po skupinah z animatorji.
Veliko je bilo tudi duhovnih vsebin, meditacije ter molitve in moram priznati, da tega nisem zasledil pri nobeni izmed drugih aplikacij. Nad tem sem iskreno navdušen, saj nam je bila dana možnost, da smo v tišini sami s sabo, česar še nisem izkusil razen, ko sem zaradi nevihte moral prekiniti zoom predavanja. Očitno jih električno omrežje na uskovniških tednih ne skrbi, saj so kljub grmenju in strelam vse dejavnosti (razen športnih) potekale nemoteno, kar dokazuje, da svojim uporabnikom zares nudijo storitve visokih kakovosti.
Sam menim, da so uskovniški tedni nadgradnja zoom-a in so le ti spletna učilnica naslednje generacije. Vsekakor vredni vsakega centa!
Luka Novak
