Po vsem tem ko že prihajajo zanimiva poročila o oratorijskem dogajanju širom po vsej Sloveniji, je tudi za Veržej prišlo dolgo pričakovano jutro, ko je pisano množico otrok sprejela navdušena in skrbno pripravljena ekipa animatorjev.

Z verženskimi "Mladenkami" smo doživeli že kar nekaj zanimivih pustolovščin, tokrat smo "zašli" čisto pod greben vzhodnih Karavank, kjer se pod zelenim grebenom Košute, skriva idilična planina Kofce. Ta skriti biser naše neokrnjene in skrite narave je našel in nas tudi tja popeljal, kdo drugi, kot naš g. Mirko.

"Omne trium est perfectum" pravijo stari latinci. Verženska "legenda" bi to po domače povedala tako-le: "Tri so Božje osebe!". Tudi pri gospodih Krncih je tako. Nista samo dva, kakor jih poznamo mi, je še tretji, ki ga tudi lahko spoznate. Potrebno se bo vsesti v avto in po štajerski avtocesti do Žalca, tam pa mimo Velenja skozi Hudo luknjo do Doliča. Tu pa se začne zgodba, ki si jo lahko ogledate na spodnjem filmčku.

Ob dolgih zimskih večerih so se skrivnostne gospe nevpadljivo zbirale v "mladinski" sobi, zatopljeno zrle v blazine polne nitk, bucik in vozlov, vrtele v rokah nekakšne lesene ročaje, na katerih je bil navit sukanec ...
Ni potrebno razlagati kdo so to bile, uganili ste,
to so bile verženske klekljar'ce.

Ni ga slovesnega praznovanja Marije Pomočnice, da prireditelji slovesnosti, zlasti procesije, ne bi s strahom pogledovali proti nebu, ali jim bo nebo usmiljeno ali ne. Letos je vse kazalo na to, da bo nebo brez usmiljenja, saj je še opoldne divjala čez Veržej silna nevihta z gromom in točo. A ko je napočil čas za slovesnost, je bilo vreme povsem drugače.

Ves mesec maj smo težko pričakovali ta večer, ki nas v poznih večernih urah zbere ob Mariji Pomočnici kristjanov. Slavnostni govorniki nam na topel in domač način skušajo približati bližino Matere in Njene mogočne priprošnje. Skrivnostno in prijetno misteriozno pa je ponesti Marijo skozi teman majski večer v župnijsko cerkev.

Mnoge tradicionalne prireditve so zelo naporne in se jih človek kar nekako boji. Ni pa tako s tradicionalnim srečanjem družin. Te s svojim mladostnim čarom, ki žari iz otrok in mladih prinesejo med mrtve stene živahno in prijetno dogajanje, na katerega se z veseljem pripravljamo.

Marijin mesec maj je prišel med nas. V cerkvah in kapelah so se spet oglasile nepopisno lepe majniške pesmi.
"Že šmarnice bele cveto ..."
Po naših verženskih livadah pa čudovito dehtijo in visoko iz gostih trav dvigujejo svoje glavice bele narcise ali po domače "fünkeštnice". Nekdo je nabral najlepše izmed njih in jih poklonil Mariji, majniški Kraljici. Bi jih radi videli?

Za najlepši mesec maj so se naši travniki že odeli v najbolj pisano oblačilo tople pomladi, da človeka, žejnega lepote in urejenosti po dolgi in hladni zimi spet napolnijo z novim veseljem do dela in življenja. Medtem ko se vse prebuja, pa je nekdo usodno zaspal! Kje je namreč Leščeček, varuh belih narcis?