Za najlepši mesec maj so se naši travniki že odeli v najbolj pisano oblačilo tople pomladi, da človeka, žejnega lepote in urejenosti po dolgi in hladni zimi spet napolnijo z novim veseljem do dela in življenja. Medtem ko se vse prebuja, pa je nekdo usodno zaspal! Kje je namreč Leščeček, varuh belih narcis?

Okrog čebeljih panjev je živahno zašumelo in omamni vonj cvetnega prahu ti napolni pljuča z balzamom, ki je še kako dobrodošel ob vseh strupenih "pomladnih" vonjavah. Trate in drevje, vse je v cvetju in ni težko najti na njih pridnih čebel, ki marljivo in vztrajno nabirajo sladki med. V Šentrupertu na Dolenjskem pa smo "našli" tole čebelico.

Velika noč je tik pred vrati in iz vsake kuhinje pred temi prazniki misteriozno diši po obrednih ali neobrednih jedilih in priboljških. Višek skrivnosti in lepote pa je gotovo v velikonočnem kruhu, kjer je izkristalizirana vsa vera v Vstalega in vsa ljubezen do kruha, tega najdragocenejšega in osnovnega simbola hrane našega življenja.

Sredi skrivnostnega Velikega tedna, ko nam ušesa polnijo srce prebadajoče postne melodije in ko nam je nenehno pred očmi podoba okrvavljenega obličja Božjega Sina, nam ne samo liturgija v cerkvi, vsa narava nam daje slutiti reničnost vstajenja, ki se na veličasten način odvija pred našimi telesnimi očmi. Pogledajmo te slutnje, da ne bodo veljale samo za naravo, da bodo veljale tudi za nas same.

Ne samo na Goriškem, kjer je zima dodobra "preburjala" obmejno zatohlost, tudi drugod še ne kaže, da bi izgubila bitko z napovedujočo se pomladjo. Čeprav smo v verženskih šumah že vajeni pomladnih prizorov, eno uro (z avtom seveda!) stran, je še povsem zimsko. Povsod globok sneg, ki se zoprno siplje za zadihani ovratnik. A tudi tu so sledi prihajajoče pomladi.

Tik pred obletnico Kovačičevega rojstva smo spet zbrani v njegovi dvorani Marijanišča v Veržeju, kjer zro na nas sporočilni panoji odmevne razstave: "Dr. Franc Kovačič v gradivu Pokrajinskega arhiva Maribor". Gost večera je bil arhivist dr. Miroslav Novak, umetniško toplega in lepega pa so naredili pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Mavrica iz Vrhnike.

Mnogi se še spomnite, kako ste zapirali kure in gosi, ko se je v Veržeju pojavil sivi megan z italijansko registracijo. Kmalu ste spoznali, da to niso italijanski lovci na ženske in kokoši, ampak župnik Mirko. No, sedaj lahko spoznate gospoda Franca Pohajača, mojega župnika na Opčinah, odkoder sem prišel k vam v Veržej.

Medtem ko naši šolarji uživajo v snežnih ekstazah, verženske šume že kažejo povsem drugačno podobo. Sneg v senčnatih zaplatah se trmasto oklepa zime, a pod njegovimi ledenimi nederji že klije novo življenje. Ponekod se šele prebija izpod ledenega oklepa, drugod že osvobojeno uživa tople sončne žarke.

Takoj po nepozabnih umetniških sporočilih opusa slikarske kolonije, smo danes z zanimanjem stopili v Katedrale, esejista in pesnika Tineta Mlinariča iz bližnjih Ižakovcev v Prekmurju. Katedrale se namreč imenuje njegova najnovejša knjiga raznih esejističnih besedil.

Slovenski kulturni praznik je v naši hiši izzvenel v zanamenju barv, petja in spominov. Kulturno društvo F. K. Meška od Svetega Tomaža pri Ormožu je namreč prav ta večer pri nas razstavljalo izvirne podobe obsežne slikarske kolonije. Ustvarjalni navdih čopiča in barv sta dopolnili mladi glasbeni umetnici, ki sta skupaj z recitatorko na svojski način dajali toplino in čar temu večeru.