Božični čas je prešel v zadnji del pričakovanja, v božično devetdnevnico. Prav na njen začetek je veržejsko oltarno občestvo obhajalo pomemben dogodek: lepo oblečenim in pripravljenim ministrantom so se pridružili trije novi. Čeprav so še majhni, gospod župnik veliko pričakuje od njih, saj so tudi njihovi večji bratje pokazali, da so vredni tega zaupanja.

Že ob zatonu sonca prve adventne nedelje, je v Veržej prihitel sveti Miklavž. Kulturni dom občine Veržej je bil nabito poln malih in velikih. Zelo živahno je bilo zadaj za zaveso, kjer so se ogledovali angelčki, parkeljni so kazali svoje bele zobe, nekoliko večje pevke so pa izvajale piruete iz njihovih starih nastopov. Tudi Miklavž si je že gladil svojo sivo brado.

Spet je tu ta skrivnostni in milosti polni adventni čas. Težko bi si ga zamislili brez adventnega venca. Zato so se otroške roke zgrnile okoli animatorjev in nastajali so lepi adventni venci. V Marijanišču pa so otroci otroškega vrtca Lavra iz Murske Sobote pripravljali lepo mašo, ki so jo skupaj z g. Jožetom darovali točno opoldne.

Mariborski pomožni škof, dr. Peter Štumpf je od 8. do 10. novembra v Marijanišče pripeljal okrog 25 katoliških časnikarjev in založnikov. Med njimi niso manjkali niti pionirji tovrstnega dela v Sloveniji, kot so dr. Drago Klemenčič, mons. Franc Bole, mons. Merljak, Franci Trstenjak, dr. Janez Gril in mnogi drugi.

Malo je tako visokih življenjskih jubilejev, kakor smo ga danes praznovali v Marijanišču. Gospod Martin Maroša, dolgoletni misijonar na Ognjeni zemlji in neutrudni pastoralni delavec v domovini, je namreč praznoval svoj 96. rojstni dan. Dopolnil je polnih 95 let in vstopil v šestindevetdeseto! Pa nikar ne mislite, da se mu ta leta kaj poznajo!

Začetek pastoralnega leta je zaznamoval Škofijski pastoralni dan, ki ga je kot prvega gostilo Marijanišče v Veržeju. Ob škofu ordinariju Marjanu Turnšku in voditeljih pastoralnih odborov, so se zbrali več ali manj vsi duhovniki in pastoralni delavci Murskosoboške škofije. Namen tega srečanja je bil, da bi z Otonom Župančičem "premerili daljo in stran".

Miholovo, kar v Veržeju pomeni praznovanje sv. Mihaela, je bilo spet v znamenju bleščeče obnove cerkve. Kateri vernik in kateri župnik takih dogodkov ne bi s hvaležnostjo praznoval. Veselje z nami je delil tudi višji predstojnik salezijancev v Sloveniji, akademik, dr. Alojzij Slavko Snoj.

Nedeljska jutra so vedno obarvana z najbolj črnimi Črnimi kronikami, zato starši nenehno trepetajo, kdaj se bo med dogodki zgodnjih jutranjih ur, ko mladi zapuščajo svoja zabavišča, med žrtvami prometnih nesreč in podobnega, znašel tudi njihov otrok. V Veržeju se je tokrat med žrtvami nočne črne kronike znašlo vaško pokopališče.

Še daleč je do "vinotoka", meseca oktobra, ki naj bi bil zaznamovan z najbolj veselim opravilom vinogradnikov, to je bratvijo (trgatev). Izjemno toplo leto je letos botrovalo tudi izjemno zgodnjim trgatvam, tako da prav sedaj, konec septembra, potekajo še tiste "ta zadnje", ki so si jih lahko "privoščili" le tisti, ki imajo izjemno zdravo grozdje.

Dvorišče Marijanišča v Veržeju je vedno polno zanimivega življenjskega utripa, a to, kar se sedaj v počitnicah dogaja, pa je nekaj nadvse lepega in osrečujočega. Šele tu more človek dojeti Jezusovo besedo: "če ne postanete kakor otroci ... " Da otroci, ki tudi iz prepreprostega asfaltnega dvorišča naredijo idilično oazo svoje fantazije in svojih iger.