Srečanje družin v Veržeju

Mnoge tradicionalne prireditve so zelo naporne in se jih človek kar nekako boji. Ni pa tako s tradicionalnim srečanjem družin. Te s svojim mladostnim čarom, ki žari iz otrok in mladih prinesejo med mrtve stene živahno in prijetno dogajanje, na katerega se z veseljem pripravljamo.

Lepo, sončno in prijetno sobotno jutro. Toliko možnosti je, da jo nekje pač zanimivo preživim! A že ob 9. uri se na dvorišču Marijanišča kaže takšna-le podoba!



Okrog gospoda župnika se zbirajo duhovniki, pri sestri pa otroci ... Vsi pa v veselem pričakovanju nečesa lepega.



Domača skupina animatorjev pod varstvom sv. Mihaela je pripravljena na vse izzive, ki jih prinaša tako množično srečanje.



Otroci radi posnemajo svoje starše, zato je to srečanje ne samo za otroke in mlade, ampak za družine. Otrok tako vidi tam svojega očeta in svojo mater in sistem vrednost in orientiranosti se začne uspešno graditi.



Vse razpoložljive klopi so natrpane z živahnostjo mladih, ki v umirjeno in harmonično arhitekturo Marijanišča prinašajo prav tisto, kar predstavljajo rože na oknih. Še tako lepa fasada brez njih, je brez življenja in brez lepote.



Stari kostanj, ki že odmetava svoje rožnate cvetove je tokrat ponudil prijetno senco in tudi njegovo ostarelo deblo se je vidno pomladilo.



Otroci pa pojejo in pojejo. Vsebina živahnih pesmi jih povsem prevzame in zato pojejo tudi roke in vse telo.



Potem pa pride navodilo: Zaradi dopoldanskega dogajanja se bodo mali otroci zbrali v prostorih vrtca, prvoobhajanci in večji, skupaj z animatorji, v cerkvi, starši pa v Kovačičevi dvorani. Na obraze vseh to prikliče veselje, v otroške oči pa zaradi ločitve od staršev solze.



" ... pa takole nam je čisto lepo in srečno smo, zakaj bi se morala ločiti od ateka? Zakaj?"



"Če pa že morava narazen, se pa še malo pocartljajva!"



Medtem ko sta se onadva crtljala, so se pa starši že zbrali v Kovačičevi dvorani, da sebi in svojim problemom slišijo kaj primernega in uporabnega! Mladi namreč pogosto pravijo, da je težko živeti z nevzgojenimi starši!



Gospod Ciril Slapšak župnik iz don Boskove župnije v Celju je pripravljen iz svojih dolgoletnih pedagoških in dušnopastirskih izkušenj spregovoriti o tem, kar starši najbolj potrebujejo.



Oči vseh so uprte vanj. On se ob tolikih pogledih ne zmede, počasi, razločno in razumljivo razvija svoje lepe in koristne misli.



Mladi pa so medtem zbrani v cerkvi, kjer jih sestra Zalika "ogreva".



Mladi animatorji ji pri tem navdušeno pomagajo. Ja, zanimivo bo! Namreč razpet šotor v cerkvi postavlja mnoge vprašaje, a daje slutiti nekaj življenjskega.



Polne klopi otroških glavic, ki sproščeno sledijo programu in z vso dušo in z vsem telesom sodelujejo.



Po vsem zanimivem in napornem programu, so pa želodčki že postali prazni, nekaterim je že tako krulilo v njih, da so motili pri ubranem petju. Tale "mizicapogrnse" je rešila vse probleme.



Uffff... te hrenovke so pa fullll... dobre!


nazaj