Verženske klekljar'ce

Ob dolgih zimskih večerih so se skrivnostne gospe nevpadljivo zbirale v "mladinski" sobi, zatopljeno zrle v blazine polne nitk, bucik in vozlov, vrtele v rokah nekakšne lesene ročaje, na katerih je bil navit sukanec ...
Ni potrebno razlagati kdo so to bile, uganili ste,
to so bile verženske klekljar'ce.

Zvečer, na praznik Rešnjega Telesa, pa so te skrivnostne dami pokazale svoj obraz, pokazale pa tudi, kaj so s svojimi spretnimi rokami ustvarile.



Seveda se pa takšen dogodek ne zgodi brez uvodnega kulturnega programa, kjer so nekateri govorniki na dolgo in široko razlagali pomen ročnih del, zlasti tudi v teh krajih oživljati tako slavno slovensko čipkarstvo.



Voditeljica tečaja ga. Tatjana Prelog je vodstvu Marijanišča, ki je nudilo toplo in prijetno opremljeno "mladinsko" sobo za njihovo zbiranje, poklonila tople zahvalne besede in nadvse lepo klekljano Marijino podobo.



Gospod Janez je vajen takih sprejemov in zahval a je bil kljub temu vidno zardel od nenadne zadrege.



Mala Katja Prelog pa ni samo spretno sukala klekeljne, tudi po flavti so se njeni prstki spretno sprehajali in iz nje izvabili prijetno domačo melodijo.



Vsi smo očarani spremljali glasbeni nastop male virtuozinje.



Ne samo toplih zahvalnih besed in dragocenega darila, tudi hvaležnega poljuba je bila deležna ga. Tatjana, za vso organizacijo, navduševanje, strokovno pomoč in predvsem veselo druženje.



Vsa družba je z nasmehom in notranjo srečo spremljala zelo ljubko pripravljen kulturni program, za katerega bi lahko rekli, da je bil sklekljan iz samih plemenitih niti notranje sreče, zadovoljstva in hvaležnosti.



Moški se tokrat niso rinili v ospredje, videlo pa se je, kako so na svoje dame iskreno ponosni, čeprav so velikokrat negodovali: "A že spet greš ...!"



Sedaj, ko je kulturni program končan, pa se sprehodimo po razstavi in si oglejmo vsaj nekaj razstavljenih umetnin. V temle prtičku ge. Melite Gomboši lahko občudujete in spremljate značilno idrijski ris ali trak, ki se neprekinjeno vleče od začetka do konca in se na koncu spet zlije v začetek. Zato se temu vzorcu pravi tudi "večna pot". Kot lahko opazite, ris na svoji "poti" menja širino in je tako kombinacija širokega avstroogerskega risa in ozkega, idrijskega.



Izredno lep detalj klekljanja ge. Štefke Šterman, ki kaže na preciznost pri delu in uporabo zelo tankih nitk. Prava podlaga pa umetnino še bolj poudari.



Še en detajl, kjer je zelo lepo viden ris čipke ali trak, ki "potuje" po vsej umetnini in se ga dela s šestimi ali osmimi pari klekeljnov. Kakšna zmeda bi lahko pri tem nastala, če čipkarica ne bi bila vešča klekljanja!



Najbolj zahtevni so zaključki, saj mora klekljarca ris na hitro zaokrožiti in temu primerno marajo biti prilagojene kitice, ki en ris povezujejo z drugim, dodajati pa mora še okrasne stranske zankice ali pikoje. Kar zahtevno delo, ki zahteva čut, spretnost, potrpežljivost, predvsem pa ljubezen do dela.



Namizni prt ge. Anice Sunko, okrašen s čipkami, nekdaj ponos spretnih in z umetniško žilico obdarjenih gospodinj. Danes si jih lahko privošči vsak, seveda zelo poceni in strojno narejene, iz Kitajske seveda!



Čipke pa ne prikazujejo samo zelo leih in zapletenih ornamentov, ampak tudi ljubke in prijazne živalce. Takšne najraje delajo otroci. Ta beli muc na črni podlagi je nastal pod spretnimi prstki naše glasbenice, Katje.



Tale konjiček je spet nekaj posebnega, vsekakor vrhunskega. Zanj je ga. Tatjana uporabila tehniko večne poti. Mojstrsko!



Tale lepi hermelinček se je tako lagodno ulegel na rdečo podlago, kakor da bi iz nje zrastel. Zrastel pa je pod prsti mlade umetnice Sandre.



Zelo lep motiv laboda, ki plava na modri podlagi. Koliko nitk, klekljev in bucik je bilo zanj potrebnih!



Pa še en detalj iz čipke ge. Štefke, ki govori o že utrjenih in izdelanih veščinah klekljanja. Morda bi pravo umetniško ceno in vrednost znala oceniti samo prava klekljarca, ki sama predobro ve, koliko časa in koliko znanja je potrebnega za takšno umetnino.

Tako vidite, je bil ta večer ne samo zelo lep in prijeten, tudi zelo poučen je bil. Pravzaprav pa že komaj čakamo prihodnje zime, ko se bo ta vesela klekljarska druščina spet začela zbirati pri nas. Le glejte, da boste takrat poleg, ne bo vam žal!

nazaj na vrh strani